Baška grapa je ozek, ob reko Bačo stisnjen svet med Petrovim brdom in Bačo pri Modreju. Vseskozi ujet v varno naročje gora, na eni strani pod Spodnje Bohinjske gore, na drugi pod Porezen, Kojco in Šentviško planoto, se z vso silo zajeda v ozke soteske, prepadne grape in vlažne globeli, hkrati pa preseneča tudi s prijaznimi travnatimi zajedami.Pravo nasprotje dolinskemu svetu so slikovite vasice, posejane po sončnih terasah visoko pod gorami. Poseben pečat je zgornjemu delu Baške grape dala tirolska poselitev v 13. stoletju. Nanje še vedno spominjajo priimki, značilna govorica starejših prebivalcev in zemljepisna imena. Dolina, ki je šele na prehodu iz 19. v 20. stoletje dobila cesto in železnico, postane v spodnjem delu nekoliko prostornejša in tu se svet skupaj z reko Bačo naposled umiri.

Naravne znamenitosti

Pobočja nad Baško grapo, posebno cvetne preproge na Črni prsti ki je po pravici imenovana botanični vrt Evrope, so pravo cvetlično bogastvo, ki že stoletja navdušuje botanike in obiskovalce gorskega sveta. Med Poreznom in Črno prstjo raste endemit kratkodlakava popkoresa (Moehringia villosa), drobna cvetica bele barve, ki cveti od maja do konca julija. Leta 1778 jo je odkril botanik Karl Zois. Na Grahovem ob Bači najdemo tudi redko sredozemsko praprot venerini laski (Adiantum Capillus veneris). V središcu gorske vasice Rut stoji tik ob cerkvi sv. Lamberta eno izmed najbolj mogočnih dreves v državi, stara lipa (Tilia) z obsegom debla 8 metrov. V sredini je votla, zato ni možno določiti točne starosti, ocenjujejo pa, da je stara okoli 500 let. Baška grapa je dolina čistih voda: po njej teče reka Bača, vanjo se stekajo potoki Kacenpoh ali mačji potok, Driselpoh, Koritnica in Kneža. Lahko dostopna sta dva slikovita slapova: nad Podbrdom 15-metrski Ruscov slap, nad Podmelcem pa slap Sopota, ki preko 60-metrske stene pada v ovalen tolmun. V globinah Klavž izvira Dicova voda, ki ima stalno temperaturo in nikoli ne presahne,zato se uvrša med t. i. »dobre vode«. Od nekdaj je med ljudmi znana po tem, da pripomore k boljšemu zdravju.

Športne aktivnosti

Baška grapa s svojo čudovito naravo kar kliče na potepanja. Prepredena je z množico poti: Slovenska planinska pot, Loška planinska pot, Pot vezistov in kurirjev, Geološka pot med Rutom in Stržiščami, Evropska pešpot E7 in Via alpina.  Mnoge stare poti pa povezujejo slikovite vasice. Hkrati je odlično izhodišce za vzpone na številne vrhove, ki jo obdajajo: na Črno prst, Slatnik, Lajnar, Možic, Šavnik, Koblo, Vrh bače, Rodico, Kotel, Kobiljo glavo in Porezen. Razgiban svet Baške grape in vrhovi nad njo so izziv tudi za gorske tekače. Vsako leto v septembru domačini organizirajo gorski tek Ivana Anderleta na Črno prst, najstarejši organizirani gorski tek v Sloveniji. V juniju pa se odvije zahtevna tekaška poslastica Podbrdo trail running festival.

 Baška grapa kliče tudi po kolesarskih potepanjih. Najbolj lagodno boste vrteli pedala, če se odločite za dolinsko kolesarsko pot po Baški grapi. Izlet si v eno stran lahko popestrite z uporabo vlaka ali avtovlaka. Nekoliko vec telesne pripravljenosti zahtevajo vzponi iz Kneže na Ljubinj ter iz Klavž in Grahovega ob Bači na Šentviško planoto oziroma proti Zakojci. Gorskokolesarski sladokusci pa lahko izbirate med kolesarjenjem na planino Razor s spustom čez Kneške Ravne, atraktivno turo skozi slikovite gorske vasice (Rut, Stržišce, Kal) pod venčkom tolminsko-bohinjskih gora in razgledno krožno potjo po stari Rapalski meji. Baško grapo obiščeta tudi Loška kolesarska pot in etapa kolesarskega izleta okrog Julijskih Alp z vzponom čez Soriško planino.Baška grapa ponuja aktivnosti tudi za ribiče, lovce in plezalce.

Kulturne znamenitosti

Orodna in podkovna kovačija Kogoj v Klavžah iz leta 1907 ohranja izjemen primerek tehniške dediščine – železni vzmetni kovaški stroj ali norec, ki je edinstveno pričevanje lastnoročne izdelave tovrstnega kovaškega stroja pri nas in izjemen primerek slovenske dediščine in osebne iznajdljivosti. Kovačija Kogoj je danes muzejska zbirka. Več kot stoletni Prangarjev mlin z žago venecijanko ob Ravtarskem potoku v Znojilah ima to posebnost, da ga ni poganjalo mlinsko kolo, ampak turbina. Na nasprotni strani potoka se Jakova kovačija ponaša z vzmetnim kovaškim kladivom na vodni pogon.

 V najožjem predelu Baške grape na Koritnici stoji vetrovalna naprava železniškega predora Bukovo, ki je v času parnih lokomotiv izpihovala dim iz predora. Sto let stara kamnita zgradba je edina ohranjena te vrste v Evropi. V starem vaškem jedru Podbrda stoji nekdanji kmečki dvorec Jakovkna hiša, obogatena z muzejsko zbirko in informacijsko točko. Na bližnji Bači pri Podbrdu je v bivši vaški mlekarni na ogled razstava Bača skozi čas. Vas se ponaša tudi z edinstveno sliko iz naravnega peska Pomnik hribovski materi, ki jo je izdelala umetnica Stanka Golob iz Grahovega ob Bači. Bogata zapuščina preteklosti Baške grape so tudi številni sakralni spomeniki, ki jih krasijo poslikave Clementa del Nerija, Zorana Mušiča, Franca Seljaka ter Antona Krainza. Baško grapo in Bohinjsko Bistrico povezuje najdaljši železniški predor v Sloveniji, ki je dolg 6327 metrov. Odprli so ga leta 1906 in predstavlja del Bohinjske proge. Ta je bila v času Avstro-ogrske monarhije sestavni del pomembne evropske železniške proge Praga–Trst. Čeprav je proga po 2. svetovni vojni v veliki meri izpadla iz mednarodnega prometa, je z množico predorov, galerij in mostov, še vedno ena najbolj atraktivnih prog v Evropi. Skozi Baško grapo pa se lahko popeljete tudi z avtovlakom − vstopite ali izstopite na Mostu na Soči, v Podbrdu ali Bohinjski Bistrici.

Festival grapar

Festival Grapar v toplih avgustovskih dneh ponuja zabavo in dogajanje za vse generacije: športne aktivnosti, prenos znanja in ohranjanje dediščine, izobraževanja in delavnice, tržnico, glasbo in zabavo ter druženje. Festival povezuje celotno območje Baške grape, predstavlja njegovo barvito ponudbo ter se vsako leto predstavlja z boljšim in bogatejšim programom.

Tematske poti

Pot po stari meji (rapalska meja) poteka po liniji nekdanje meje med Italijo in Jugoslavijo. Ob njej so še danes vidni številni ostanki iz tistih časov: obmejni kamni, zaklonišča, gorske vojašnice, železni bunkerji in napisi. Iz Podbrda je skozi Petrovo Brdo na Robarjev grič speljana krožna Volfova pot v spomin na domačina, duhovnika in rodoljuba Janeza Volfa, do rojstne hiše pisatelja Franceta Bevka v Zakojci pa iz Hudajužne vodi Bevkova pot.

 Na Grahovem ob Bači in Koritnici je bil posnet prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film Na svoji zemlji, ki prikazuje boj partizanov in civilnega prebivalstva na Primorskem za osvoboditev izpod petindvajsetletne italijanske okupacije. Prvič je bil javno predvajan leta 1948. Film, ki ga je po scenariju Cirila Kosmača režiral France Štiglic, lahko podoživite na tematski poti Na svoji zemlji. Table s tematiko in ključnimi prizori iz filma, postavljene na mestih, kjer so bili posneti najpomembnejši prizori, vas ponesejo v čas, ko je film nastajal.